19. Uradniki EU so podprli nasilje v Kataloniji. Lažno ali ne?
Referendum za neodvisnost, ki je 1. oktobra 2017 potekal v Kataloniji, kjer so bili državljani ustreljeni tik pred vhodom na volišča, ob popolnem molku uradnikov EU dokazuje, da je 2. člen Pogodbe EU o demokraciji in človekovih pravicah le »govorjenje«. Če birokracija EU molči o nasilju v Kataloniji, pomeni, da ga podpira. »Svetovne sile se pripravljajo na vojno v Evropi,« se je na dan razglasitve neodvisnosti katalonskega parlamenta glasil naslov rusko govorečega spletišča Polit Ekspert. Moldavski politik Bogdan Ţîrdea je v objavi na Facebooku trdil: »Uradniki EU so podprli nasilje v Kataloniji.« Članek za tiskovno agencijo Sputnik, ki jo podpira Kremelj, o manjšem pozivu k odcepitvi na Balearskih otokih je dobil naslov »Gibanja za neodvisnost: nalezljiva časovna bomba v državi, ki ne posluša«. Celo The Guardian je poročal, da je bil odziv EU »mlačen«.
KAKO LAHKO TO PREVERIMO?
Evropska komisija je o dogodkih v Kataloniji podala izjavo, v kateri navaja, da glasovanje v Kataloniji ni bilo v skladu s špansko ustavo, vendar poudarja, da »nasilje nikoli ne sme biti sredstvo v politiki«.
KAJ PRAVIJO DRUGI VIRI?
DW je poročal o odzivih različnih evropskih držav na nasilje v Kataloniji, v katerih so nasilje obsodile. Reuters in Guardian sta poročala o izjavah različnih voditeljev EU, ki so obsodili nasilje. Belgijski premier Charles Michel je bil med prvimi voditelji držav, ki so obsodili nasilje, zaradi katerega je bilo po navedbah katalonske vlade poškodovanih 465 ljudi, saj je policija nasilno odstranila volivce z volišč in ob eni priložnosti streljala z gumijastimi naboji. »Nasilje nikoli ne more biti odgovor!« je Michel zapisal na Twitterju. Tudi njegov slovenski kolega Miro Cerar je izrazil zaskrbljenost, ko je dejal, da je »zaskrbljen«, in pozval k »političnemu dialogu, pravni državi in mirnim rešitvam«.
Uradniki, ki delajo v delovni skupini East Stratcom v Bruslju, pravijo, da so opazili porast dezinformacij, povezanih s katalonskim referendumom, kar je v skladu z velikim zanimanjem medijev za to zgodbo. Enota je začela delovati septembra 2015 kot del poskusa razbijanja lažnih novic in izboljšanja razumevanja politik EU v vzhodni Evropi. Ugotovitve so se pojavile, potem ko je španski zunanji minister Alfonso Dastis dejal, da obveščevalne informacije kažejo, da so ruski hekerji ciljali na Evropsko unijo. Španija je to vprašanje izpostavila na srečanju zunanjih in obrambnih ministrov EU v Bruslju, poroča The Guardian. Španska ministrica za obrambo Dolores de Cospedal je dejala, da je bilo jasno, da je veliko sporočil na družbenih medijih v zvezi s katalonsko krizo prišlo z ruskega ozemlja, čeprav dokončna povezava z vlado ni bila dokazana.
LAŽNO ALI NE?
Lažno. Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je dejal, da mora Bruselj spoštovati odločitve španske vlade in španskega ustavnega sodišča. Komisija je večkrat dejala, da bo glasovanje za neodvisnost Katalonije priznala, vendar le, če bo referendum, na katerem je bila izglasovana neodvisnost, v skladu s špansko ustavo in bo razglašen za zakonitega.
