13. Ukrajinci v Nemčiji do smrti pretepli ruskega dečka. Lažno ali ne?
Trditev, da je »množica ukrajinskih beguncev« v nemškem mestu Euskirchen do smrti pretepla ruskega mladeniča, je bila objavljena v videoposnetku, namenjenem Rusom v Nemčiji.
V videoposnetku, ki je bil najprej objavljen na spletnem mestu TikTok, nato pa se je razširil po drugih družbenih medijih, ženska, ki govori rusko, opisuje domnevni pretep in opisuje, kako je bil 16-letnik hudo pretepen do kome. Ženska priznava, da fanta osebno ne pozna, vendar ji je o tem povedal prijatelj. V videoposnetku, ki ga je prevedla ruska služba DW, trdi, da je bil »v mestu Euskirchen blizu Kölna na železniški postaji pretepen fant. Skupina Ukrajincev ga je pretepla do smrti – tako da so ga odpeljali na intenzivno nego. Bil je v komi. Policija je te barabe preprosto odpeljala v dom, kjer so živeli. Do zdaj jim ni bilo nič storjeno.« Nadalje je povedala: »Danes pa mi je prijateljica napisala, da je ta deček, Daniel, umrl. Ljudje! Umrl je. Ne morem si predstavljati. Zdaj si tega ne morem predstavljati. To je bil dolgo pričakovani otrok v tej družini.« Pri zadnji trditvi se poraja vprašanje, kako je vedela, da je bil deček dolgo pričakovani otrok, če sama ni poznala družine. Videoposnetek se je dodatno razširil na računu Aline Lipp, nemško-ruske influencerke, ki je na svojem računu Telegram objavljala prokremeljske vsebine.
KAKO LAHKO TO PREVERIMO?
Čeprav se je ta videoposnetek marca 2022 na veliko razširil prek omrežij TikTok, Twitter, Telegram in drugih platform, se je nemška policija nemudoma odzvala in navedla, da v tem mestu o tem zločinu niso nikoli poročali in da se nikoli ni zgodil. »Bonnska policija, ki je pristojna za kazniva dejanja zoper premoženje na območju Euskirchna, nima nobenih informacij o takšnem nasilnem napadu ali celo o smrtni žrtvi. Preiskavo je prevzela državna zaščitna služba bonnske policije. Strokovnjaki trenutno domnevajo, da gre za nameren ‘lažni videoposnetek’, katerega namen je spodbujati sovraštvo,« je bilo zapisano v policijski izjavi. Simon Rott, tiskovni predstavnik bonnske policije, je za DW povedal, da v Euskirchnu »ni bilo takšnega incidenta« ali podobnega napada. »Trenutno preiskujemo identiteto in ozadje zadevne ženske,« je dejal in tudi potrdil, da policija skupaj z državnim tožilstvom preverja, ali ima primer »kakršno koli kazenskopravno relevantnost«.
Nekaj dni pozneje je ista ženska objavila drugi videoposnetek, v katerem se opravičuje za svoje trditve in pravi: »Danes sem ugotovila, da je to ponaredek.« »Želim se opravičiti vsem, ki so si ogledali moj videoposnetek, ker se ni izkazalo, da je resnica. Danes sem želela vprašati, kdaj bo pogreb, in ugotovila, da je bilo vse skupaj laž,« pravi v videoposnetku. V nadaljevanju pripoveduje, da oseba, ki jo je omenila v prvem videoposnetku in ki ji je povedala o domnevnem napadu, »sovraži Ukrajince in se je odločila, da jim bo s to zgodbo škodovala«. Pravi, da je zgodbi verjela, ker so Rusi v Nemčiji nadlegovani zaradi vojne v Ukrajini. »Z vsem srcem sem verjela, da ne potrebujem dejstev, slik ali potrditev. Želim si, da ne bi ponovili moje napake. Ne zaupajte nikomur, ne da bi videli potrditev. Sam zdaj ne vem, ali naj verjamem videoposnetkom v TikToku ali ne – kaj je lažno in kaj ne -, ko sem sama padla v to past.«
KAJ PRAVIJO DRUGI VIRI?
Videoposnetek so analizirali številni mediji. Washington Post v članku analizira ta video kot del ruske medijske hibridne vojne. Kasnejše opravičilo ženske ni ustavilo širjenja njenih neutemeljenih trditev po spletu. Namesto tega so njene diskreditirane trditve še naprej podpirale prizadevanja s Kremljem povezanih glasov, da bi upravičili ruski napad na Ukrajino in podpihovali delitve znotraj nemške rusko govoreče manjšine, ki po zveznih ocenah obsega skoraj 1,2 milijona ljudi, ki doma govorijo pretežno rusko.
Nemški protiteroristični uradnik, ki je govoril pod pogojem anonimnosti, da bi razpravljal o tekoči zadevi kazenskega pregona, je dejal, da sta »sam videoposnetek in način njegovega razširjanja« značilna za dezinformacije, ki jih širijo »bodisi ruski državni akterji bodisi nedržavni akterji, ki delujejo v imenu Rusije«.
ISKANJE KLJUČNIH BESED
Iskanje po ključnih besedah leto pozneje dokazuje, da so to lažno novico zlahka ovrgli različni mediji, kot so DW fact check, Reuters Fact Check, Washington Post in številni drugi.
LAŽNO ALI NE?
Lažno in z očitnimi slabimi nameni za spodbujanje sovraštva in širjenje vojne propagande.
